Tennis Cokan | Samo skupaj nam lahko uspe
15713
post-template-default,single,single-post,postid-15713,single-format-standard,ajax_fade,page_not_loaded,,qode-theme-ver-16.1,qode-theme-bridge,disabled_footer_top,disabled_footer_bottom,wpb-js-composer js-comp-ver-5.4.7,vc_responsive
 

Samo skupaj nam lahko uspe

Samo skupaj nam lahko uspe

Želim biti profesionalen igralec oz. profesionalna igralka. Želim biti top 100 na ATP oz. WTA lestvici. To so zelo pogoste misli teniškega igralca, starša ali trenerja. Vsakodnevna predanost vseh prisotnih v ekipi, je edina možna pot za dosego takšnega cilja. Bi pa želel govoriti o malo širši sliki, ki bi jo navezal na slovenske razmere in moja opažanja o tenisu pri nas. Ni potrebno razlagati, da je pri nas bazen teniških igralcev in igralk dosti manjši, kot v državah okoli nas. Vsi vemo, koliko resnih klubov oz. akademij ima Slovenija, sploh če to primerjamo s svetom ali pa z državami okoli nas. Edina izmed sosednjih držav, ki ima ves čas igralce v svetovnem vrhu, in ima klubske razmere podobne kot pri nas, je Hrvaška. Verjetno se včasih vprašate, zakaj imajo toliko vrhunskih igralcev, mi pa ne. Po mojem mnenju je razlogov več. Eden izmed njih je zagotovo mentaliteta, ki je malo bolj »divja«, če se lahko tako izrazim, od naše. Več staršev gre »all in«, otroci pustijo šolo in se že zelo zgodaj 100 % specializirajo za tenis (tudi finančno vložijo in zastavijo vse svoje premoženje) in nekaterim potem uspe preboj na vrh. Drugi razlog je bogata zgodovina svetovno uspešnih igralcev, ki sedaj s svojim znanjem in zgledom potiskajo naprej mlajše generacije. Tretji razlog pa je bil (pišem v pretekliku, ker so ta center letos pozimi žal zaprli), da so imeli najboljši igralci v Zagrebu, v njihovem nacionalnem centru, čez zimo neomejeno število ur za treninge. Center je bil sicer v slabem stanju, a vseeno je bilo tam veliko število kvalitetnih igralcev in igralk, ki so se med sabo potiskali naprej.

Tu pa pridemo do moje glavne današnje teme. Na kupu je bilo veliko dobrih igralcev in igralk. Takšnih sredin je na svetu malo morje. 90 % igralk in igralcev v top 100 je prišlo iz sredin, kjer je bilo veliko enakovrednih nasprotnikov in so se morali dnevno boriti in dokazovati. Zakaj so akademije po svetu tako popularne? Ravno zaradi tega. Tam imajo nabor različnih igralcev in igralk, ki jih v določenem trenutku potrebujejo za trening. Med njimi je huda konkurenca za mesto v ekipi ali pri določenem trenerju in vsak dan se morajo dokazovati in trdo trenirati, da ne bi zaostali za svojim prijateljem oz. tekmecem.

Kako pa je to pri nas? Že v preteklosti smo imeli kar nekaj zelo kvalitetnih generacij. Nekaj jih bom naštel. Spomnite se generacije Srebotnik, Pisnik, Matevžič, Križan, Rampre. Močna generacija, ki je v top 50 na lestvici WTA izstrelila tri dekleta. Pa generacije Žemlja, Kavčič in Bedene, Rola, ki je med top 100 izstrelila 4 fante. Neverjetne zgodbe male Slovenije. Ste se vprašali, zakaj je njim uspelo? Bili so si konkurenca, potiskali so se naprej in nekateri izmed njih so trenirali skupaj. V večini primerov so bili to fantje (v obdobju Žemlje in Kavčiča, jih je bilo v Kranju še kar nekaj zelo konkurenčnih, ki so jima pomagali zlesti tako visoko), ker je pri ženskah dosti težje imeti na kupu kvalitetne igralke, ki bi si med sabo pomagale. Zakaj je temu tako, bi lahko debatirali dolgo, a nima smisla. Rad bi se vrnil na začetek, držati skupaj. Meni oz. mojemu otroku bo uspelo, sosedu pa ne želim da uspe. Slovenska miselnost. »Trenirajmo samo individualno s svojim privatnim trenerjem vsak dan, trening tekem s konkurenti ne bomo igrali, da slučajno moj otrok ne izgubi in bo potem mislil, da ni dober ter mu bo padla samozavest. Gremo mi sami na turnir v tujino, nekam daleč s svojim trenerjem, ker bo le tako dobro poskrbel za mojega otroka in bomo dobili potrebne mednarodne točke, da bomo najbolje uvrščeni Slovenci na mednarodni lestvici…« Seznam podobnih razmišljanj je zelo dolg. Ta razmišljanja pa kažejo v smer neuspeha.

Dragi starši in trenerji. Verjemite mi, da je brez povezovanja na treningih, trening tekmah in turnirjih, vaša možnost, uspeti v tenisu, zelo majhna. Pred leti sem na FB-u naredil skupino »Tenis tekmovanja v tujini – pomoč med sabo«, pa je bil odziv zelo slab. Res redki so kaj napisali v njo, da bi si pomagali. Prepotoval sem že kar nekaj sveta, bil na veliko akademijah in v mnogih klubih po svetu in verjemite mi, da je tam na dnevnem sporedu »klanje« enakovrednih igralcev med sabo. Vsak dan želijo premagati najboljšega konkurenta in vsak dan se njihova osebnost spopada z enakimi problemi, kot se mora kasneje na turnirju. Tam pa jim je potem to veliko lažje, saj so teh spopadov vajeni in pritiske lažje prenašajo.

Edino rešitev vidim v združevanju klubov in dobrih generacij igralcev na enem mestu, kot so to v preteklosti že delali v Kranju, ŽTK-ju in Ptuju. Podobna zgodba se bo v naslednjem letu končno zgodila tudi v Ljubljani, ko se bodo združili trije močni klubi. Potrebno je pripeljati najboljše igralce in igralke na eno mesto s skupno vizijo ter jim zagotoviti dobrega trenerja, ki bo skrbel za vse. Še vedno je v zraku nacionalni center, ki pa po mojem mnenju ne bo nič pomagal, če bomo še naprej vlekli vsak v svojo stran. Apeliram na vse teniške navdušence v Sloveniji. Dajmo na stran slovensko zavist, privoščimo uspeh drug drugemu, stopimo skupaj, trenirajmo in potujmo skupaj po turnirjih. Razdelimo si enormne stroške, ki jih tenis prinaša, ter tako izstrelimo še kakšnega šampiona med top 100.

Uživajte v najlepšem športu na svetu.

Robi

2 Comments
  • Martin Škerlavaj
    Posted at 23:24h, 03 June Reply

    Se popolnoma strinjam in pri nas že poskušamo na ta način….oz vsaj namen je tak, zato tudi nekaj igralcev že prihaja na trening tekme k nam, vendar me skrbi, da bo v Ljubljani vse skupaj ostalo samo pri ideji……še vedno je težko dobiti igralca za sparing,….mislim, da se bo moralo precej spremeniti v glavah staršev in trenerjev, da bodo naši otroci lahko zdravo napredovali v tenisu……ponujam pa pomoč pri tej ideji

    • admin
      Posted at 07:18h, 14 June Reply

      Matin super. Že dolgo vem, da je tvoja filozofija prava in da nimaš zadržkov pri sodelovanju in združevanju. Vač nas bo takšnih boljše bo in večja bo možnost, da se to dejansko tudi uresniči 🙂

Post A Comment